Hojca da ali ne...

...sem se dolgo spraševala in bila dolgo časa predvsem proti, ker strokovnjaki tako zelo odsvetujejo. Vse bi bilo v redu, če bi se ti gospodičnica hotla kej plazit po tleh. Sediš že skoraj sama - no, ne upam se te pustit kar tako na tleh, ker se kar vržeš nazaj. Sej bi te najbrž mogla pustit; bi bil parkrat jok, pol bi se pa že navadla, sam preprosto nimam srca :) Zadnjič je že bila prva buška, ko si mi padla z zakonske postelje. Si se na hitr odločla, da bi splezala dol s postelje, ampak, ti šment, na glavo pa ne gre :) In je bil jok seveda... Zdej pa raj dvakrat premisliš, preden greš gledat čez rob:) No, ampak o hojci sem začela govort... Kot sem rekla, sediš bolj tako-tako, plazit se nočeš, stalno bi bila na rokah oz. še najraje bi hodila okrog, tako da te držimo pod pazduho - japajade, mami bo pa križ odpadu :) In tko je padla odločitev, kupli bomo hojco. Malo se zamotiš že tudi v stajci - najdlje če te dam takoj, ko se zbudiš in si dobre volje, s hojco pa upam, da bom pridobila vsaj še nadaljnih 15 min, da opravim kakšno delo na hitro ter predvsem zato, da ne visiš 24 ur na dan na meni :)

In res, totalno si navdušena nad to pridobitvijo, saj lahko zdej sama tekaš po stanovanju in preganjaš mamico :)) Tole so prvi momenti v hojci - ti gre že kar dobro :)