Bogi oči

Joj, čist je revček tale naš oči, ga kr fajn boli. Sva ga danes obiskali in ti ni blo nič kej dost jasno, kaj dela oči tam v tisti postelji... Malo si se pocrkljala pri njem, potem ti pa že ni bilo več za bit v tisti sobi - sej komu bi pa bilo. Tam imaš res svašta ljudi - zraven sta dva čičota; eden smrči kot hudič, drugi pa pravi, da je čist zgubljen in se v spanju krega na sestro, naj ga pusti spat, k misli, da je njegova žena :) Oči je pa glavna zvezda tam, vse sestre zabava, one pa njega, da mu ni dolgčas. In prav je tako. Samo upam, da ga bodo kmalu spustili domov, ker je doma čisto prazno brez njega. Sem mu že rekla, naj sedaj malo bolj pazi nase, ker res ni več sam in sva čisto zgubljeni brez njega (no vsaj jaz še zaenkrat, tebi je še bolj malo jasno). Radi te imava oči in komaj čakava, da prideš domov!

FUZBAL - ena sama katastrofa!

Rekreativni šport...kdo si ga je izmislil?! Danes si je tvoj dragi očka močno poškodoval gleženj - kje? Kje drugje kot na tako priljubljenem fuzbalu. Kot da ni bilo dovolj, da sva pred dvema letoma praznovala Novo leto na urgenci, ker si je na FUZBALU zvil stopalo; še vedno ni bilo dovolj, ko ga je nekdo brcnil v nogo, da mu je čisto natekla in je imel celo v modrici; da sploh ne govorim o tem, da je vsakič prišel kaj poškodovan, popraskan, z bolečinami v križu ali moja ''najljubša'' - tako zmatran!

Tokrat je igral res zadnjič, saj je gleženj tako poškodoval, da je moral na operacijo. Saj ne vem, ali bi bila jezna ali naj se mi smili. Moral bo biti še 1 teden v bolnici, tako da bova sedaj osamljeni :( No, edina pozitivna plat vsega je, da bo pa potem vsaj 4 mesece bil pri nama doma. Vsaj nekaj, ker vem, da ga ti ravno tako pogrešaš kot jaz, ko je cele dneve v službi. Veš, kako si ga vesela vsak večer, ko pride domov. Pa tudi tako mirna si vedno pri njem, prav varno se počutiš v njegovem objemu. Še danes dopoldan si tako lepo zaspala pri njemu v naročju - seveda je tudi on to hitro izkoristil za 5 minut spanca :)

Mi je pa oči poslal sms takoj, ko se zbudil iz narkoze, da naju ima rad in naju pogreša...Midve tudi tebe oči! Jutri ga greva obiskat že takoj, ko se bo začel čas obiskov, ker vem, da te bo tudi on tako zelo vesel kot ti njega. Pa še povedali mu bova, kakšno presenečenje za rojstni dan si je s tem uničil. Kupili smo mu namreč bon za skok s padalom v tandemu, kar si oči želi že tako zelo dolgo. Rekla sem mu, da ga bom peljala na izlet - no, peljala naj bi ga na letališče Lesce, kjer bi ga pričakali vsi ostali in ga spremljali pri njegovem podvigu, potem bi šli pa še na eno dobro kosilo. No, vidiš oči - kazen mora bit vzgojna... Sicer je pa še meni dodatno delo naredil, ker si moram sedaj zmisliti nekaj novega! Joj, cela katastrofa!

Zdej pa še dolgo ne bo mogel več s tabo takole voziti aviončka po stanovanju :( Bo mogla mami nadoknadit...

Rastemo...

Ker tako hitro rasteš, si postala že premajhna za zibko, zato sva jo z očijem zamenjala za tvojo novo posteljico, ki tudi stoji zraven najine postelje. Ker pa je posteljica precej večja od tiste male zibkice, imava oba ravno za eno nogo prostora do postelje :) Ampak nič zato, raje se malo stisnemo, kot da bi morala ponoči vstajat in te hodit v drugo sobo dojit. Čeprav resnici na ljubo se nemalokrat zgodi, da med dojenjem ne zaspiš le ti, ampak tudi jaz in se zbudiva šele naslednjič, ko si spet lačna :) Katera zdravnica ali vestna mamica bi me že za ušesa... Ampak jaz se s tem ne obremenjujem. Če se jaz ne vtikam in ne vsiljujem svojega mnenja drugim, tudi jaz ne želim, da mi drugi ''solijo pamet''. Nekateri starši so mnenja, da mora otrok čim prej v svojo sobo, spet drugi nimajo težav s tem, da otroci spijo med njima; nekatere mame otroka uspavajo na rokah, druge ga pustijo v zibki, da se razjoče, dokler od onemoglosti ne zaspi... Mnenja in izkušnje so tako zelo raznolike, da je tu težko biti pameten. Mislim, da vsak naštudira svojega otroka in se ravna po svojih izkušnjah. Iz našega kraja smo 3 mamice, ki smo rodile v razmaku enega tedna pa ima vsaka drugačne izkušnje in načine ravnanja z otrokom. Ena lahko svojega otročka položi v zibko, ko je zaspan pa otroček še malo gleda okrog potem pa sam od sebe zaspi (pa ga niso nikoli pustili jokat). Kakšen luksuz - Nika, ti bi dobila živčni zlom. Ti zaspiš le na rokah pa še to, ko si že tako zaspana, da ne moreš več gledati in še takrat se včasih upiraš, ker si tak firbec, da ne smeš prav nič zamuditi! Mimo vozička lahko pelje traktor, kosilnica ipd. pa se ne boš zbudila, čim pa se začnem s kom kaj pogovarjat pa si že v akciji - prava babnica, nobenih čenč ne smeš zamuditi!

Kar ne morem verjeti kako hitro rasteš! Dobro da imamo slike, saj drugače ne bi več verjela, da si bila kdaj tako drobcena.

No, saj si še vedno mali pikolino, čeprav tako hitro nabiraš te centimetrčke. Sedaj ti je posteljica ravno tako velika kot ti je bila v prvem mesecu zibka :)

Parlamentarne volitve 2008

Včeraj je bil dan strankarskih volitev. Sicer še ni uradnih rezultatov, vendar vse kaže, da bo zmagala stranka Socialnih demokratov pod vodstvom Boruta Pahorja. Sedaj smo imeli 4 leta desničarsko vlado, sedaj pa na oblast zopet prihaja levica. Pravijo, da bo to čas sprememb - no, pa da vidimo ali bo res kaj na tem ter ali bodo te spremembe ugodne za nas...

Ti si vsekakor z vso intenzivnostjo spremljala izide volitev...:)

Moja Bella, kje si?

4. septembra sem izgubila mojo zvesto prijateljico in veliko ljubezen - mojo psičko Bello. Belsika moja, veš kako te pogrešam. Ne mine dan, ko ne bi potočila vsaj kakšno solzico, ko se spomnim nate. Pravijo, da bi se morala spominjati lepih stvari in misliti na to, kako lepo ti je bilo z nami - ja, ampak kaj ko mi je ravno zaradi teh lepih trenutkov toliko bolj hudo, ker jih ne bo še več! Tako sem si želela, da bi te Nikica spoznala, da bi se lahko stisnila k tebi, tako kot sem se jaz in si mi vedno vračala toliko topline. Zakaj nisi zdržala vsaj še nekaj let, da bi lahko Nikica s tabo veselo skakala po travniku in se valjala s tabo v snegu, tako kot sva se midve...








Zakaj ti je bilo namenjenih le teh 6 kratkih let, ko pa si imela še toliko ljubezni za deliti z nami.





Kdor ne mara živali, preprosto ne razume in ne bo nikoli doživel tako čiste ljubezni, tako brezpogojne ljubezni, kot ti jo lahko dajo ta bitja, ki si od tebe želijo le ljubezen in pozornost. Ne bodo razumeli, koliko energije ti da kuža, ko ti je hudo, ko si v stiski... Ni bilo lepšega, kot ko sem se zjutraj zbudila in je skočila k meni na posteljo, da sva se pocrkljali.
Kolikokrat me je Bella opazovala, ko sem se učila in kot bi vedela, kdaj mi je padla koncentracija, je takrat začela lajati in zbujati pozornost, da sem se mogla prit stisnit k njej in sva šli še na kakšen krajši sprehod - ni boljšega zdravila! Ko mi je bilo hudo in sem jokala, je prišla zraven in tudi ona cvilila in čutila z mano bolečino. Moja Bella, upam, da sedaj ne čutiš več bolečine in da ti je lepo, kjerkoli že si.
Če imaš žival rad, dobro veš, kaj pomeni vsak pogled, vsak lajež... Nekateri si mislijo, 'ah daj nehaj, saj je samo pes', ampak ti ljudje ne vedo, da ljudje, ki jokamo za našimi živalicami, dobro vemo, da so nam te živalce dale mnogo več ljubezni in lepih spominov, kot marsikateri človek!

Bella, rada te imam in upam, da res obstaja še kakšno življenje po tem, da boš nekoč spet moja.

prvo kopanje v bazenu...

Juhuhu, počitnice so tu - no takole boš vzklikala čez nekaj let, sedaj ti je pravzaprav vseeno :) Sva pa bila zato z očijem toliko bolj navdušena, da gremo v Čateške toplice, ker si se prvič kopala v bazenu. No, navdušena sva bila bolj midva kot ti :) Ti si bila najprej čisto preplašena, potem si začela malo uživati, ampak se je veselje hitro spremenilo v jok, ko je prišel mimo kakšen otroček in te po nesreči poškropil...

Z nami pa so bili tudi dedi in babi iz Lavrice, Nina in Sonja ter tvoj bratranček Nejc, ki pa je ravno eno leto starejši od tebe, tako da je tudi veliko bolj užival v vodici - mogoče bosta pa naslednje leto že kaj več skupaj čofotala...

Aja, a sem ti že povedala, da si pri očiju takoooo zelo rada v naročju...

ti presneti komarji...

...že pri 5 tednih smo okoli kolenčka zagledali rdečino v obliki kroga. Zdravnica nas je napotila na infekcijsko kliniko, kjer so ugotovili, da gre za boreliozo :( Naš bogi otroček! Še tisti prvi komar, ki te je pičil, je bil okužen. Po več kot enem mesecu antibiotikov, eritem še kar ni zginil, po vsem tem se je namreč pojavil še en eritem na drugem kolenčku. O ti groza...Ni nam preostalo drugega kot da ostaneva v bolnici, kjer so ti opravili lumbalno punkcijo in si začela dobivati koktajl antibiotikov po infuziji.

Žal pa zgodbe še ni konec, saj se eritem na eni nogici še kar naprej pojavlja in vsi držimo pesti, da bo kmalu zginil. 6. oktobra imava kontrolo pa bomo videli, kaj bo rekla zdravnica.

in potem je prišla Nika...

Pisalo se je leto 2008...10. maja točno ob 4.35, ko je na svet pogledala najina Nika, dolga 52 cm in težka 3100 g. Kaj lepšega v življenju si človek pač ne more želeti. Z očijem nisva bila še nikoli tako srečna kot takrat, ko so nama rekli, da se nama je rodila zdrava punčka. V tistem trenutku sem pozabila prav vse muke, ki sem jih trpela celo noč. Ko so te dali na moj trebuh sem lahko samo še rekla kakšne bolečine že? Takrat se svet začne vrteti le še okrog naše nove družinice.

od zaroke do... poroke? opa, ne še...

Po dobrih dveh letih skupnega življenja sva se odločila, da si bova ustvarila svoj dom... Julija sva si začela urejati stanovanje pri očiju v hiši. Renovacija je lepo potekala in 12. avgusta je še med surovimi stenami v bodoči otroški sobici oči šel na kolena pred mami in jo zaprosil za roko. Tako srečna še nisem bila...a že čez slabih štirinajst dni, naju je z očijem doletela še večja sreča - test nosečnosti je pokazal +!! Po osmih mesecih truda, sva končno ustvarila novo življenje in po nadaljnih izračunih celo na tisti dan, ko sva se zaročila - kot v pravljici, kajne? ;) No, sedaj sva lahko začela opremljati še tvojo sobico...

kako sta se spoznala oči in mami...

Ko sem se vpisala na faks, sem ob študiju opravljala tudi študentsko delo in sicer kot 'kelnarca' v lokalnem kafiču :) Tja je hodil tudi oči na kavico in si kar pol leta ogledoval mami (po njegovih besedah - jaz nič ne vem, da bi kaj flirtal z mano :)) ), preden sva šla na prvi zmenek. No, takrat je preskočila prava iskrica in oči in mami nista mogla več eden brez drugega...

Bolje pozno kot nikoli...

Danes sem se končno odločila, da začnem moji Nikici pisati blog, da bo lahko čez ... let videla, kaj je njena mamica razmišljala, kaj vse se je zgodilo odkar je ona na svetu in še nekaj utrinkov od takrat, ko je še ni bilo... Razsvetljenec John Locke je rekel, da je človek 'tabula rasa' (nepopisan list papirja) in jaz bom popisala prvih nekaj tvojih listov Nikica, da boš lahko nato sama lažje začela pisati svoje življenje...